Radovan Skubic Hilarij - ultramaratonec

Radovan Skubic Hilarij je ultramaratonec, ki si vsako leto zadaja bolj zahtevne projekte. Ko je dolga leta tekel, tega ni počel zaradi rekordov, še manj zaradi denarja, saj so njegovi podvigi vedno izpraznili družinsko blagajno.
»Če me družina ne bi podpirala, vsega tega ne bi zmogel,« rad poudarja Radovan. Hilarij vedno tekmuje sam s seboj. Pravi, da ne pozna počitka, da njegov trening traja vse leto.
Zagorjan Radovan Skubic – Hilarij je ljubiteljski športnik, ki hrepeni po ekstremnih dosežkih. Dvajset let se je ukvarjal z ultramaratonom. Udeleževal se je krajših rekreacijskih tekov in klasičnih maratonov, deloval je tudi v sekciji za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije in se udeleževal gorskih tekov doma in v tujini, saj je tudi velik ljubitelj planin in narave ter že od leta 1965 član Planinske zveze Slovenije.
Radovan je tekel že od mladih let. Vedno je dosegal lepe uspehe. Štiri leta je treniral tudi rokomet, kasneje se je navdušil za gorski tek. Ta 59-letni  posebnež iz Zasavja ima za seboj že veliko nenavadnih uspehov. Leta 1994 je v enem tednu pretekel brezpotja Slovenije od Radelj ob Dravi do Pirana, leta 1995 je v enajstih dneh opravil pot po slovenski planinski transverzali (povzpel se je kar na 24 dvatisočakov, v knjižici pa je zbral vseh 69 žigov postojank na tej poti).
V osmih urah in pol mu je uspelo s tekom povezati tri zasavske vrhove: Čemšeniško planino, Zasavsko goro in Kum. Ob naslednji priložnosti se je kar petkrat zaporedoma povzpel na Čemšeniško planino, za to je potreboval malo več kot 13 ur. S tekom je osvojil že mnoge vrhove po Evropi: Mont Blanc, Matterhorn in Monte Roso, tekel je tudi po Škotskem višavju, leta 1993 pa je v Wallesu tekel na Snežni vrh. Leta 1996 je pretekel Zasavsko planinsko pot, tekel je po mejah občine Zagorje ob Savi, leta 1997 je pretekel pot Čemšeniška planina – Trdinov vrh, Kum – Triglav in slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana. Na slednji podvig je Hilarij še posebej ponosen, saj je v desetih dneh in pol popravil rekord na tej poti. Leto kasneje je uresničil projekt Tek po občinah, ki mejijo na Zagorje, v dveh dneh je pretekel 87 kilometrov. Leta 1999 je izvedel tri projekte: tek iz rudnika Trbovlje na Triglav, med katerim je simbolično nosil knapovsko svetilko iz zadnjega delujočega zasavskega rudnika, drugi projekt je bil namenjen podpori gospodarskega razvoja Zasavja, ko je tekel po mejah Slovenije, tretji projekt pa je bil tek prijateljstva, tek iz Zagorja v pobrateno mesto Omiš. V letu 2000 je ob dnevu Zemlje tekel za čisto reko Savo in njene bregove, uspel mu je tudi tek na Mont Blanc. Leta 2001 je tekel iz Trbovelj na Rab, ob dnevu državnosti je tekel po zasavskih vrhovih, po Poti kurirjev in vezistov je tekel ob 60. obletnici NOB. Leta 2002 je iz Trbovelj tekel »na kavo« v Portorož, pretekel je tudi pot od jezera do jezera: 19. junija je začel ob Bohinjskem jezeru, po 1060 kilometrih pa se je ustavil na Durmitorju ob Črnem jezeru. Projekt leta 2003 je poimenoval Tek miru in sožitja, GEOSS-Olimp, začel ga je v geometrijskem središču Slovenije na Vačah, končal pa na gori Olimp v Grčiji, kjer je ultramaratonec praznoval tudi svoj 50. rojstni dan. Leto 2004 je zaznamoval s projektom Pozdravljena, Evropa, ki ga je 16. aprila začel v evroparku v Zagorju, 1. maja, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, pa ga je končal v Bruslju. Tek je trajal 16 dni, pretekel je 1400 kilometrov. V evropska mesta, kjer se je ustavil, pa je nesel simbole zasavskih mest: vaško situlo (Vače), rudarsko svetilko (Hrastnik) in fibulo (Zagorje). Zastavo, ki jo je Radovan prinesel v Bruselj, so obesili na drog v stavbi evropskega parlamenta.
Leto 2004 je bilo prelomnica v življenju Radovana Skubica Hilarija. Takrat je tekaške copate zamenjal za kolo in z njim nadaljeval potepanja po domovini in svetu. Odločitev za kolo ni bila lahka, vendar so svoje zahtevale tudi poškodbe zaradi teka. Treningi s kolesom so popolnoma drugačni, zahtevajo tudi več časa. Že leta 2005 je uspešno opravil prvi kolesarski projekt, v sedemnajstih dneh je prevozil 5200 kilometrov po Evropi in nekdanji Jugoslaviji, leta 2006 se je odpravil »po poti Zdravljice«, v trinajstih dneh je prekolesaril 3800 kilometrov.
Junija 2008 je Hilarij odkolesaril proti Pekingu na olimpijske igre. V geometrijskem središču na Vačah je prevzel slovensko zastavo, s seboj pa je imel tudi rudarsko svetilko, ki je simbol rudarstva, prijateljstva in miru. V 46 dnevih je s kolesom prevozil 10.800 kilometrov, pot pa ga je do Kitajske vodila po Madžarski, Ukrajini, Rusiji, Kazahstanu in Mongoliji. Na dan je prevozil okrog 270 kilometrov, na poti pa je imel mnogo težav - slabe ceste, neprisebne voznike tovornjakov, veliko komarjev in obadov, vožnjo po šestpasovnicah v dvomilijonskem mestu, iskanje varovanih parkirišč, poškodbe, prek 400 km makadamskih cest, prečkanje puščave Gobi v Mongoliji so le nekatere izmed njih. Kljub vsemu Hilariju nič ne more preprečiti, da ne bi spet izvajal podobnih projektov, predvsem zaradi ljubezni do narave in zdravja.